17. vrh skupine G20 (G20) se je 16. novembra zaključil s sprejetjem deklaracije z vrha na Baliju, kar je bil težko dosežen izid. Zaradi trenutnih zapletenih, resnih in vse bolj nestanovitnih mednarodnih razmer so mnogi analitiki dejali, da deklaracija z vrha na Baliju morda ne bo sprejeta tako kot prejšnji vrhovi G20. Poroča se, da je Indonezija, država gostiteljica, pripravila načrt. Vendar so voditelji sodelujočih držav razlike obravnavali pragmatično in prilagodljivo, si prizadevali za sodelovanje z višjega položaja in z močnejšim občutkom odgovornosti ter dosegli vrsto pomembnih soglasij.

Videli smo, da je duh iskanja skupnih točk ob hkratnem odpravljanju razlik ponovno igral vodilno vlogo v kritičnem trenutku človekovega razvoja. Leta 1955 je premier Zhou Enlai med udeležbo na azijsko-afriški konferenci v Bandungu v Indoneziji prav tako predstavil politiko "iskanja skupnih točk ob hkratnem odpravljanju razlik". Z uveljavitvijo tega načela je konferenca v Bandungu postala prelomni mejnik v svetovni zgodovini. Od Bandunga do Balija, pred več kot pol stoletja, v bolj raznolikem svetu in večpolarni mednarodni krajini, je iskanje skupnih točk ob hkratnem odpravljanju razlik postalo še bolj pomembno. Postalo je glavno vodilno načelo za obravnavo dvostranskih odnosov in reševanje globalnih izzivov.

Nekateri so vrh označili za »rešitev svetovnega gospodarstva, ki mu grozi recesija«. Če na vrh gledamo s te perspektive, ponovna potrditev zavezanosti voditeljev k sodelovanju pri reševanju svetovnih gospodarskih izzivov nedvomno kaže na uspešen vrh. Deklaracija je znak uspeha vrha na Baliju in je povečala zaupanje mednarodne skupnosti v ustrezno rešitev svetovnega gospodarstva in drugih svetovnih vprašanj. Indonezijskemu predsedstvu bi morali izreči pohvalo za dobro opravljeno delo.

Večina ameriških in zahodnih medijev se je osredotočila na izraz konflikta med Rusijo in Ukrajino v Deklaraciji. Nekateri ameriški mediji so tudi zapisali, da so »Združene države in njihovi zavezniki dosegli veliko zmago«. Treba je povedati, da ta razlaga ni le enostranska, ampak tudi popolnoma napačna. Zavaja mednarodno pozornost ter izdaja in nespoštuje večstranska prizadevanja tega vrha G20. Očitno ameriško in zahodno javno mnenje, ki je radovedno in preventivno, pogosto ne loči med prioritetami ali pa namerno zamenjuje javno mnenje.

Deklaracija že na samem začetku priznava, da je G20 glavni forum za globalno gospodarsko sodelovanje in »ne forum za reševanje varnostnih vprašanj«. Glavna vsebina deklaracije je spodbujanje svetovnega gospodarskega okrevanja, reševanje globalnih izzivov in postavitev temeljev za močno, trajnostno, uravnoteženo in vključujočo rast. Od pandemije, podnebne ekologije, digitalne transformacije, energije in hrane do financ, odpisa dolgov, večstranskega trgovinskega sistema in dobavne verige je vrh opravil številne zelo strokovne in praktične razprave ter poudaril pomen sodelovanja na različnih področjih. To so poudarki, biseri. Dodati moram, da je stališče Kitajske do ukrajinskega vprašanja dosledno, jasno in nespremenjeno.

Ko Kitajci berejo DOC, naletijo na številne znane besede in izraze, kot so ohranjanje prevlade ljudstva v boju proti epidemiji, življenje v harmoniji z naravo in potrditev naše zavezanosti ničelni toleranci do korupcije. Deklaracija omenja tudi pobudo vrha v Hangzhouju, ki odraža izjemen prispevek Kitajske k večstranskemu mehanizmu G20. Na splošno je G20 odigral svojo osrednjo funkcijo platforme za globalno gospodarsko usklajevanje, poudarjen pa je bil multilateralizem, kar si Kitajska želi in si prizadeva spodbujati. Če želimo reči "zmaga", je to zmaga multilateralizma in sodelovanja, v katerem vsi pridobijo.

Seveda so te zmage predhodne in odvisne od prihodnjega izvajanja. G20 ima velika pričakovanja, saj ni »pogovarjalnica«, temveč »akcijska ekipa«. Treba je opozoriti, da so temelji mednarodnega sodelovanja še vedno krhki in da je treba plamen sodelovanja še skrbno negovati. Nato bi moral biti konec vrha začetek, ko bodo države spoštovale svoje zaveze, sprejele konkretnejše ukrepe in si prizadevale za večje oprijemljive rezultate v skladu s posebno usmeritvijo, določeno v Demokratični deklaraciji. Zlasti večje države bi morale biti zgled in v svet vnesti več samozavesti in moči.

Ob robu vrha G20 je v poljski vasi blizu ukrajinske meje pristala ruska raketa, pri čemer sta umrla dva človeka. Nenadni incident je sprožil strah pred eskalacijo in motnjami v agendi G20. Vendar je bil odziv ustreznih držav relativno racionalen in miren, vrh G20 pa se je končal gladko, pri čemer je bila ohranjena splošna enotnost. Ta incident svet znova opominja na vrednost miru in razvoja, soglasje, doseženo na vrhu na Baliju, pa je zelo pomembno za prizadevanje za mir in razvoj človeštva.