Noč čarovnic se imenuje tudi dan vseh svetih. Je tradicionalni zahodni praznik, ki se vsako leto praznuje 1. novembra; 31. oktober, predvečer noči čarovnic, pa je najbolj živahen čas tega festivala. V kitajščini se noč čarovnic pogosto prevaja kot dan vseh svetih.

Da bi proslavili prihod noči čarovnic, se otroci oblečejo v ljubke duhove in trkajo na vrata od hiše do hiše ter prosijo za sladkarije, sicer pa bodo iskali sladkarije ali priboljške. Hkrati naj bi se na to noč različni duhovi in ​​pošasti oblekli v otroke in se pomešali z množico, da bi proslavili prihod noči čarovnic, ljudje pa se oblečejo v različne duhove, da bi bili duhovi bolj harmonični.

Izvor noči čarovnic

Pred več kot dva tisoč leti so krščanske cerkve v Evropi 1. november označile za »VSE SVETE« (ALL HALLOWSDAY). »SVETI« pomeni svetnik. Legenda pravi, da so Kelti (CELTS), ki so živeli na Irskem, Škotskem in drugod, od leta 500 pr. n. št. festival premaknili za en dan naprej, torej na 31. oktober. Verjamejo, da je ta dan dan, ko se uradno konča poletje, torej dan, ko se na začetku novega leta začne ostra zima. Takrat so verjeli, da se bodo mrtve duše umrlih vrnile v svoja prejšnja prebivališča in na ta dan v živih ljudeh našle bitja, da bi se regenerirale, in to je edino upanje, da se bo človek po smrti ponovno rodil. Živi ljudje se bojijo, da bi jim mrtve duše vzele življenje, zato ljudje na ta dan ugasnejo ogenj in sveče, da mrtve duše ne bi mogle najti živih, in se oblečejo v demone in duhove, da bi pregnali mrtve duše. Po tem ponovno prižgejo ogenj in sveče, da začnejo novo leto življenja.